Neznana Slovenija

Mobilni telefoni pobijajo čebele

2011-05-19T10:05:00.000-07:00

Preberite šokanten članek o izginjanju čebel, ki sloni na testih, opravljenih v Lausanneju v Švici, podatke pa je tudi že povzel Daily Mail...

http://inhabitat.com/its-official-cell-phones-are-killing-bees/

Planina nad Vrhniko

2011-05-19T10:00:00.000-07:00

maj 2011

Tacen 2

2011-05-01T08:36:00.000-07:00

maj 2011

Grad Bokalce

2011-04-10T07:58:00.000-07:00

Grad Bokalce stoji ob ljubljanski obvoznici, blizu potoka Gradaščica. Na njegovem mestu naj bi že v 12. stoletju stala utrdba, domnevno last rodbine Egkh.

Od leta 1580 do 1. polovice 17. stoletja so bili lastniki Diennersbergi, od leta 1705 do začetka 19. stoletja pa Lambergi. Janez Nepomuk Lamberg je del gospostva leta 1809 prodal Sigmundu Pagliaruzziju, grajsko poslopje pa leta 1817 Jožefu Seunigu (Sevniku).

Leta 1899 je bilo posestvo ponovno združeno pod enim lastnikom. Po letu 1945 je bil grad nacionaliziran, danes pa se uporablja kot stanovanjski objekt.

Grad Blagovica

2011-04-04T02:54:00.000-07:00

Grad je bil zgrajen v 13. stoletju, v kraju Blagovica (nad Lukovico pri Domžalah). Danes ni ohranjen. Pod imenom Glogowiez so ga od leta 1273 upravljali blagoviški vitezi, ministeriali oglejskih patriarhov.

Grad je kot stolp omenjen v letu 1369, ko ga je Janez Newenhaus prodal Iwanusu iz Ribnika. Z dedovanjem je prišel v last Turjaških, ki so ga nato zastavili Gallenbergom. Sledile so še rodbine Wernburg, Obračan, Raumschussel, Schweiger, Burger.

Grad Bizeljsko

2011-03-21T03:40:00.000-07:00

Grad Bizeljsko stoji nad Bizeljsko vasjo. Prvič je bil omenjen leta 1404. V njem si je mogoče ogledati ohranjeno grajsko kapelo in dvorane z uničenimi freskami s tridimenzionalno iluzionistično štukaturo. Zadnji lastnik gradu je bila rodbina Windischgrätz (do 1945).

Od leta 1971 na gradu živi družina Klakočar. Možen je ogled gradu in posestva.

slika: foto-slovenija.com

Iški Vintgar - Rakitna - Preserje

2011-03-11T03:42:00.000-08:00

Začnemo v Ljubljani in peljemo proti Igu. Skozi Ig, Staje, Iško vas in Malo vas pridemo do Iškega Vintgarja. Iz Iškega Vintgarja se vračamo po isti cesti. Odcep proti Krimu je pri kraju Mala vas. Vzpon ni zahteven. Po želji lahko peljemo tudi na vrh Krima (odcep desno), sicer pa le naravnost in pridemo na glavno cesto Rakitna - Preserje. Na odcepu zavijemo levo in po nekaj kilometrih pridemo do jezera Rakitna, ki je lep kraj za počitek.

Vračamo se po isti cesti. Kjer smo prej zavili levo (iz smeri Krima), nadaljujemo naravnost. Spust je nezahteven. Skozi Preserje pridemo v Podpeč. Iz Podpeči peljemo proti Igu in potem nazaj v Ljubljano. Iz Podpeči gremo lahko v Ljubljano tudi čez Brezovico ali skozi Črno vas. Na turo se lahko podate z avtom ali s kolesom - po želji!

Jezersko in Bela

2011-03-11T03:41:00.000-08:00

Začnemo v Kranju, nato pa skozi Britof in Visoko ter navzgor po dolini Kokre. Najprej pridemo na Spodnje Jezersko, kjer se lahko spočijemo. Še nekaj kilometrov naprej je Zgornje Jezersko, kjer je planšarsko jezero - prav tako primeren kraj za počitek. Nadaljujemo po cesti, proti meji z Avstrijo (mejni prehod Jezerski vrh). Ta vzpon je nekoliko bolj strm, na drugi strani meje pa nas čaka spust. Pri oznaki Bela-Fellach zavijemo desno in pridemo v dolino Bele.

Turo (s kolesom ali z avtom) lahko podaljšamo do Železne Kaple, Celovca...

Bela je dobro izhodišče za vrhove: Mala Baba, Velika Baba, Savinjsko sedlo, Matkov Grintovec...

Kladje

2011-03-09T06:29:00.000-08:00

začetek: Škofja Loka
cilj: Kladje

Skozi Zminec, Log, Poljane, Gorenjo vas, Trebijo in Sovodenj. Vzpon na Kladje je srednje zahteven. Spust in vrnitev po isti poti. Pri Poljanah si lahko ogledate še Tavčarjev dvorec na Visokem.

Možnost podaljšanja ture:

1. krožna tura: Kladje - Cerkno - Idrija - Logatec - Vrhnika - Ljubljana - Škofja Loka

2. krožna tura: Kladje - Cerkno - smučišče Črni Vrh (vzpon čez Novake) - potem spust v Davčo in vrnitev po Selški dolini v Škofjo Loko

3. naprej v Trento: Kladje - Cerkno - Most na Soči - Tolmin - Kobarid - Bovec - Trenta

Korita Mostnice

2011-03-08T02:26:00.002-08:00

Začnemo v Ribčevem lazu pri Bohinjskem jezeru in gremo proti Stari Fužini. V Stari Fužini zavijemo levo, nato peljemo naravnost. Na koncu Stare Fužine se začne vzpon. Peljemo mimo parkirišča in nadaljujemo naravnost. Prav tako pri odcepu proti Vogarju. Kmalu pridemo do planinskega doma, kjer se lahko odpočijemo. Odcep proti Koritom Mostnice je bil malo pred planinskim domom (desno in navzdol), da pa bi bila tura bolj zanimiva, nadaljujemo skozi dolino Voje.

Na koncu doline Voje je še ena planinska koča - še en primeren kraj za počitek. Malo naprej od koče je zelo lep Mostniški slap. Vračamo se po isti poti. Pri prvi koči zdaj zavijemo levo dol in se spuščamo po pešpoti nad Koriti Mostnice, kjer so zelo lepi tolmuni.

Na koncu Korit Mostnice stoji Hudičev most. V Staro Fužino se vrnemo mimo Zoisovega gradu, potem pa mimo trgovine nazaj proti Ribčevem lazu in jezeru. Pa še opomba za hribolazce: Ribčev laz je odlično izhodišče za Rodico, Vogar, Studor, Pokljuko in seveda Triglav.

Po koroških jezerih

2011-03-08T02:26:00.001-08:00

Iz Ljubljane skozi Kranj, Jesenice in Kranjsko goro, potem pa čez Korensko sedlo v Beljak. Od tam ni daleč do Osojskega jezera (smer Osoje). Cesta ves čas pelje ob Osojskem jezeru: skozi Osoje pridemo v Trg, od tam pa nadaljujemo proti Celovcu (čez Možberk in Krivo Vrbo, kjer se peljemo tudi ob Vrbskem jezeru). Iz Beljaka lahko tudi takoj zavijemo proti Vrbi in pridemo na Vrbsko jezero (cesta ves čas pelje ob jezeru). Skozi Krivo Vrbo potem v Celovec.

Iz Beljaka lahko gremo tudi na Bistriško in Boroveljsko jezero (smer Bistrica - ob toku Drave). Če nadaljujemo skozi Borovlje (prav tako ob toku Drave), pridemo še do Klopinjskega in Velikovškega jezera.

Menina

2011-03-05T05:17:00.000-08:00

Menina planina se nahaja nad Gornjim gradom. Do nje pridemo iz Kamnika: peljemo v smeri Gornji grad do Črnivca, tam pa zavijemo desno in kratek čas nadaljujemo po makadamu. Kmalu pridemo do oznake, ki označuje začetek pešpoti proti Menini planini (levo). Hoja bo kar dolga (približno 3 ure in pol). Po želji lahko greste tudi z gorskim kolesom.

Druga pot na Menino pa gre iz Gornjega grada. Vzpon bo nekoliko bolj strm. Z vrha boste imeli lep razgled na Kamniške in Savinjske Alpe.

Pasja ravan

2011-02-27T02:56:00.000-08:00

Krožna tura čez Vrhniko, Podlipo, Smrečje, Lučine (v Lučinah imate označen odcep desno - proti Črnemu vrhu - oziroma malo naprej je še en odcep, kjer prav tako zavijete desno). Po nekaj kilometrih ovinkaste vožnje pridemo pod vrh Pasje ravni, ki je malo pred krajem Črni vrh. Imamo lep razgled na Škofjeloško hribovje. Potem pa skozi Črni vrh v smeri "Polhov gradec". Po ovinkastem spustu pridemo v dolino za Polhograjsko goro in zavijemo levo; Polhov gradec ni več daleč. Skozenj nadaljujemo proti Dobrovi, Brezovici, Ljubljani...

Na turo se lahko podate tudi s cestnim ali z gorskim kolesom.

Polhograjska gora

2011-02-27T02:54:00.000-08:00

824 metrov visok vrh nad Polhovim Gradcem, znan tudi kot Lovrenc.

Izhodišče: Polhograjski grad

Gremo mimo gradu ter paviljona, ter po poti skozi vas Praproče, kjer je odcep desno. Vzpon ni tako zahteven, kot gozdna pot naravnost proti vrhu, je pa daljša, ker gre precej okrog. Ob koncu makadamske poti pridemo do koče. Vrh je malo nad kočo.

(!)

Na nekaterih mestih ob makadamski poti se kruši kamenje. Glede na število uničenih dreves je tukaj veliko strel, zato se v primeru nevihtnega vremena čimprej umaknite v kočo ali pa v dolino.

Ratitovec

2011-02-27T02:53:00.000-08:00

Iz Železnikov do vasi Prtovč (1025 m.n.m.), kjer se cesta konča. Lahko odidemo v smeri Poden ali v smeri Razori (v obeh primerih bomo porabili uro in pol hoje). Nadaljujemo po gozdni poti. Pri Krekovi koči se lahko spočijemo, nato pa nadaljujemo na Altemaver (1678 m.n.m.), kjer imamo odličen razgled na Julijce.

Sava Bohinjka

2011-02-25T02:46:00.000-08:00

začetek: Ljubljana
cilj: Ribčev laz pri Bohinjskem jezeru

Ljubljana - Medno - Preska (pri Medvodah) - Goričane - Draga - Puštal - Škofja Loka - Bitnje - Kranj - Naklo - Podnart - Lesce - Bled - Bohinjska Bela - Bohinjska Bistrica - Ribčev laz.

Tura je dolga približno 85 km. Zadnji del poti pelje ob Savi Bohinjki, ki je še vedno večinoma neokrnjena. Tura je napisana za cestne kolesarje; po želji si izberite drugo vrsto prevoza.

Pri kraju Nomenj (med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico) si lahko ogledamo Grmečiški slap; malo naprej, pri kraju Log, pa še Pirašiški slap. Ribčev laz ni več daleč.

Opomba za hribolazce: Ribčev laz je dobro izhodišče za Rodico. Lahko pa gremo tudi na Rudnico, od koder imamo odličen razgled na jezero.

Sava Dolinka

2011-02-25T02:45:00.000-08:00

začetek: Jesenice
cilj: Kranjska Gora

Pot nas pelje skozi slikovito dolino Save Dolinke. Začnemo v Jesenicah, potem pa skozi Gozd Martuljek v Kranjsko Goro. Ob poti je več primernih prostorov, kjer se lahko ustavimo in si od bližje ogledamo reko.

Možnost podaljšanja ture:

1. čez Vršič v Trento
2. mimo Rateč in potem skozi Trbiž v Kanalsko dolino
3. čez Korensko sedlo na Koroško

Selška dolina

2011-02-24T03:48:00.000-08:00

začetek: Škofja Loka
cilj: Sorica

Skozi Praprotno, Dolenjo vas, Selco, Železnike in Zali log. Sledimo kažipotom proti smučišču Soriška planina. Na razpotju pri Podroštu zavijemo desno in navzgor. Čaka nas nekaj kilometrov srednje zahtevnega vzpona, nakar pridemo v vas (Spodnja) Sorica. To je lahko zaključek ture, lahko pa nadaljujete vzpon vse do smučišča na Soriški planini. Malo naprej, nad Zgornjo Sorico je križišče, kjer zavijete desno. Do smučišča je nekaj kilometrov nezahtevnega vzpona.

Da se ne vračamo ravno po isti poti, na križišču nad Sorico sedaj zavijemo proti Podbrdu. Peljemo se do Petrovega brda, nato pa zavijemo levo proti Železnikom. Po nekaj kilometrih spusta pridemo do razpotja pri Podroštu, kjer smo začeli z vzponom. Nadaljujemo po cesti naprej proti Škofji Loki.

Dodatne možnosti ture:

1. Pred Zalim logom zavijemo proti Davči in si ogledamo Davške slapove.

2. Na Petrovem brdu nadaljujemo spust proti Podbrdu in pridemo v Baško grapo (*).

* Če bi hoteli takoj v Baško grapo:

Na razpotju pri Podroštu ne zavijemo desno gor proti Soriški planini, temveč nadaljujemo naravnost proti Petrovem brdu (smer Tolmin). Pred Petrovim brdom je nekaj kilometrov vzpona, nato pa sledi spust proti Podbrdu v Baški grapi.

3. Nadaljujemo mimo smučišča Soriška planina in se preko Bohinjskega sedla spustimo v Bohinjsko Bistrico, od tam pa na Bohinjsko jezero ali celo do slapa Savice. Vrnemo se lahko skozi Bled, Naklo in Kranj (tako se izognemo ponovnemu vzponu na Soriško planino, je pa tura vsekakor daljša).

Sveti trije kralji

2011-02-24T03:47:00.000-08:00

Iz Ljubljane proti Horjulu (preko Brezovice ali preko Vrhovcev skozi Dobrovo). Na krožišču pri Dobrovi zavijemo proti Horjulu. Nadaljujemo po dolini skozi Zaklanec, Horjul in naprej proti Šentjoštu. Pred Šentjoštom je nekaj kilometrov nezahtevnega vzpona.

V Šentjoštu zavijemo proti Smrečju. Sledi vzpon do Smrečja in potem še nekaj vzpona do Svetih treh kraljev. Na vrhu imamo lep razgled na vse strani, predvsem na Škofjeloško, Idrijsko ter Cerkljansko hribovje.

Opomba: Lahko peljemo tudi skozi Vrhniko in potem proti Podlipi. V Podlipi se začne vzpon proti Smrečju, kjer pridemo do odcepa, od koder bi sicer prišli iz Šentjošta, ter nadaljujemo na Svete tri kralje, kot je opisano zgoraj.

Vršič - Trenta - Baška grapa

2011-02-23T05:17:00.000-08:00

Skozi Jesenice proti Kranjski Gori in potem na Vršič. Že pred vrhom imate veliko primernih krajev za postanek, razgled pa je že tukaj odličen. Po želji še postanek na samem Vršiču, potem pa spust v Trento. V Trenti zavijemo proti izviru Soče (desno). Do izvira pridemo po pešpoti (15 minut hoje - spotoma lahko vidimo tudi Zadnjo Trento). Če je struga bolj usahla, lahko pridemo čisto do kraškega brezna in pogledamo noter (previdno, predvsem otroci!!!).

Plava barva vode je prav mistična. Nato peljemo navzdol po dolini v smeri "Bovec". Vmes se lahko ustavimo ob Soči in si ogledamo čudovite tolmune. Potem pa skozi Bovec in Tolmin proti Baški grapi (v kraju Bača zavijemo levo).

Baška grapa je ozka dolina, ki pa se na nekaterih mestih tudi razširi in ima zelo lepe kraje ter vasi. Lahko boste videli Porezen, vrhove nad Soriško planino in greben Spodnjih bohinjskih gora. Iz Baške grape gremo prek Petrovega brda v Selško dolino in nadaljujemo proti Škofji Loki.

Na turo se lahko podate tudi s kolesom.

Dolžina ture: 260 km (izhodišče in kraj vračanja Ljubljana).

Velika Planina

2011-02-23T05:15:00.000-08:00

Začnemo v Kamniku (390 m.n.m.), nato pa na Stahovico in potem v smeri Črne ter naprej po cesti navzgor. Pred Črnivcem zavijemo levo (smer Kališe). Skozi Kranjski Rak proti planini Kisovec, kjer se cesta konča. Sledimo oznakam proti Veliki planini. Po pešpoti pridemo najprej do Črnuškega doma in nato do Doma na Veliki planini. Pot teče mimo stanov in planšarske cerkve. Vrh Velike planine (Gradišče, 1666 m.n.m.) je nad Zelenim robom.

* Opis ture je prirejen za gorske kolesarje. Lahko greste tudi z avtom do planine Kisovec in naprej peš.

Velika planina je dobro izhodišče za vrhove: Ojstrica, Lučka Baba, Veliki vrh...

Blejski grad

2011-02-20T08:31:00.000-08:00

Eden najbolj znanih in tudi najstarejših slovenskih gradov (omenjen že leta 1004).

Soboški grad

2011-02-18T03:29:00.000-08:00

Soboški grad stoji v Murski Soboti. Prvič je bil omenjen leta 1255, zgrajen pa verjetno že v 11. stoletju.

Bistra 2

2011-02-09T01:44:00.000-08:00

februar 2011

Cerkniško jezero, Planinski grad in Grad Snežnik

2011-02-03T02:10:00.000-08:00

Z avtom ali s kolesom: Ljubljana - Vrhnika - Logatec - Kalce (smer Postojna).

Pri kraju Planina zavijemo proti Uncu. Tukaj stoji Planinski grad. Peljemo skozi Cerknico in nadaljujemo proti Bloški Polici, nato pa skozi Lož. V kraju Kozarišče zavijemo desno. Grad Snežnik je le malo naprej od Kozarišča.

Cerkniško jezero si lahko ogledamo tudi od bližje, če peljemo v smereh Cerknica - Dolenje jezero - Otok ali Grahovo - Lipsenj - Gorenje jezero. V obeh primerih nadaljujemo skozi Dane in Nadlesk ter pridemo na glavno cesto, ki je opisana zgoraj.

Celje

2011-02-03T02:08:00.000-08:00

začetek: Ljubljana
cilj: Celje
dolžina ture: 110 km

LJ-Center - Moste - Polje - Zalog. V Zalogu peljemo mimo sotočja Ljubljanice in Save (tik pred njima pa je še sotočje Save in Kamniške Bistrice).

Nadaljujemo po desnem bregu Save: Laze - Jevnica - Kresnice - Litija - Spodnji Log - mimo Zagorja - mimo Trbovelj. V kraju Sava (ne pri Spodnjem Logu, kjer je kraj z enakim imenom) zavijemo proti Hrastniku in potem nadaljujemo po levem bregu Save do Zidanega Mosta. Zavijemo proti Rimskim toplicam. Skozi Rimske toplice v Laško in naprej do Celja. Priporočam ogled Celjskega gradu.

Bogenšperk

2011-02-03T02:07:00.000-08:00

Tura: Ljubljana - Zalog - Kresnice - Litija - Šmartno pri Litiji - Bogenšperk. Z avtom ali s kolesom (vzpon ni zahteven). Grad ima urejeno okolico in drevored.

Grad Bogenšperk je še najbolj znan po Janezu Vajkardu Valvazorju. Več informacij o gradu in Valvazorju.

Blegoš

2011-02-03T02:06:00.001-08:00

Iz Poljan (386 m.n.m.) preko Volče in potem vzpon po cesti do Javorij. Sledimo oznakam proti Blegošu (1564 m.n.m.). Peljemo skozi Murave in Gorenjo Žetino. Nad Gorenjo Žetino je še vedno asfalt, makadam pa se začne malo pred lovsko kočo na Črnem Kalu, kjer parkiramo. Na razcepu gremo levo in navzgor proti Prvi Ravni (levo in navzdol je pot proti Hotavljam, desno in navzgor je pot, ki pelje proti koči pod Blegošem, naravnost in navzdol pa je Davča).

Na Prvi Ravni se makadamska pot konča. S Prve Ravni nadaljujemo po gozdni poti, ki pelje proti vrhu (desno in gor). Še pred vrhom je razcep, kjer sta dve oznaki: proti koči in proti vrhu. Nadaljujemo proti vrhu.

Gozd se konča in nadaljujemo po poti preko travnika. Ob poti še vedno stojijo bunkerji Rupnikove linije. Na vrhu je lep razgled na vse strani. Potrebovali smo približno eno uro hoje. Spust do koče je zahteven. Mimo koče potem v smeri Jelencev, pri prvem odcepu pa desno in spet pridemo nazaj k lovski koči na Črnem Kalu. Spustite se lahko tudi po isti poti preko Prve Ravni.

Porezen

2011-02-02T02:21:00.000-08:00

Z avtom do konca doline Davče (Ljubljana - Škofja Loka - Železniki - nato sledimo kažipotom proti Davči). Parkiramo pri Davških slapovih. Nadaljujemo peš po makadamski cesti, ki se začne 200 metrov pred Davškimi slapovi (levo, glede na smer našega prihoda). Gremo mimo domačij, na razpotju nad domačijami pa zavijemo desno. Vrh Porezna (1630 m.n.m.) je ves čas viden. Večino ture predstavlja makadamska pot, tako da vzpon ni zahteven. Bolj strmo postane šele tik pod vrhom, kjer je namesto makadama gozdna pot. Z vrha je lep razgled na vse strani. Koča je odprta večji del leta.

Vračamo se po isti (makadamski) poti, nazaj k Davškim slapovom. Pod vrhom je sicer označena pot, ki se odcepi na levo in pelje po gozdu proti Davškim slapovom. Spust bo tukaj veliko zahtevnejši, poleg tega bo treba večkrat prečkati potok, zato se raje držite makadamske poti.

Vzpon na Porezen je opisan iz smeri Davče. Možen je tudi vzpon iz Cerknega in Baške grape.

Planina nad Vrhniko

2011-02-02T02:17:00.000-08:00

začetek: Vrhnika (294 m.n.m)
cilj: Planina-Špica (735 m.n.m)

Iz središča Vrhnike po Idrijski in Betajnovi cesti v smeri Planine. Na koncu Betajnove ceste sledimo oznaki Star Maln (levo in potem naravnost). Po treh kilometrih pridemo do odcepa v Star Maln, vendar nadaljujemo naravnost. Kmalu pridemo do odcepa, kjer se pot obrne navzgor. Navzgor levo pelje pot proti Strmci. Nadaljujemo navzgor in naravnost. Peljemo mimo domačije in kmalu pridemo do Ajdovske stopnje, kjer se vzpon deloma zravna. Nadaljujemo navzgor po poti, ki je vedno makadamska. Pod vrhom pridemo do odcepa, ki vodi proti koči (desno) in smučišču Ulovka (levo). Zavijemo desno in kmalu pridemo do koče in razglednega stolpa. To je Špica, od koder vidimo celotno Barje. Spust po isti poti preko Ajdovske stopnje mimo Starega Malna in nazaj na Vrhniko.

Dodatne možnosti spusta:

1. Lahko nadaljujemo tudi proti Ulovki (801 m.n.m). Na odcepu, kjer smo prej zavili desno proti koči, zdaj peljemo naravnost. Na naslednjem odcepu imamo dve možnosti: desno do vznožja smučišča in potem spust po asfaltu v smeri Stare Vrhnike ter levo po makadamu proti vrhu smučišča. Vrh smučišča je pri naslednjem odcepu desno in navzgor. Od tukaj je lep razgled na predalpsko hribovje.

2. Če bi nadaljevali po isti makadamski cesti (s tem, da ne bi zavili desno proti vrhu smučišča), bi prišli na Zaplano in Strmco. Na Vrhniko se lahko vrnemo po glavni cesti Logatec-Vrhnika.

3. Od koče se lahko spustimo naravnost proti Vrhniki, preko Storževega Griča. Spust se konča na Betajnovi. (Zahtevno!)

Opis ture je prirejen za gorske kolesarje. S cestnim kolesom se lahko peljete preko Stare Vrhnike po asfaltu do vznožja smučišča.

Negovski grad

2011-01-29T09:40:00.000-08:00

Negovski grad stoji v Negovi v Slovenskih Goricah. Znan je predvsem po svojih gotskih portalih.

Celjski grad

2011-01-29T09:36:00.000-08:00

Še eden izmed bolj pomembnih slovenskih gradov, sedež Celjskih grofov, znan tudi kot Celjski zgornji grad ali Stari grad.

Grad Goričane

2011-01-26T05:18:00.000-08:00

stoji v kraju Goričane pri Medvodah

Grad Dobrovo

2010-09-02T00:20:00.000-07:00

Grad Dobrovo stoji v istoimenskem kraju, ki je gospodarsko središče Goriških Brd. V gradu je zdaj urejena restavracija.

Limbarska Gora

2010-08-30T09:36:00.000-07:00

začetek: Ljubljana
cilj: Limbarska Gora (773 m.n.m.)

Najprej skozi Domžale, nato pa skozi Vir in Dob proti Moravčam. V Moravčah sledimo kažipotom v smeri Limbarske gore (smer: Zalog pri Moravčah, Gabrje pod Limbarsko Goro, Hrastnik, Pristava). Čaka nas nekaj kilometrov nezahtevnega vzpona. Na vrhu je lep razgled na Alpe in predalpsko hribovje. Spust po isti poti.

Možnost podaljšanja ture:

1. V Moravčah ne zavijemo proti Ljubljani, temveč peljemo naprej po dolini proti Izlakam in Zagorju.

2. Še pred Izlakami lahko pri kraju Kandrše zavijemo proti Vačam, kjer nas spet čaka nekaj vzpona, potem pa spust v Hotič pri Kresnicah ter nazaj v Ljubljano.

Soriška planina

2010-08-30T09:25:00.000-07:00

Začetek: Litostrojska koča (1307 m.n.m.)

Cilj: rob nad Baško grapo / Možic

Pod kočo parkiramo. Začnemo se vzpenjati navzgor po smučišču. Čisto na začetku vzpona so smerokazi. Nadaljujemo naravnost proti vrhu smučišča. Vzpon ni zahteven, malo se dvigne le skozi gozdiček, takoj nato pa pridemo na rob nad Baško grapo, med vrhovoma Lajnar in Slatnik.

Tik pod nami leži Podbrdo v Baški grapi, razgled pa je dober tudi naokrog. Za manj zahtevne je to dovolj, lahko pa nadaljujete v smeri proti Julijcem (sever oz. desno glede na smer vzpona) mimo Slatnika.

Po nekaj ovinkih ter nekaj krajših spustih in ponovnih vzponih pridemo do Možica (1602 m.n.m), od koder imamo čudovit razgled na Julijce. Vidi se tudi Bohinjsko jezero.

Še ena možnost je dolina na desni strani smučišča, tik pod Slatnikom. Po tej poti pridemo na isto pot, ki pelje od roba nad smučiščem, mimo Slatnika, k Možicu. V vsakem primeru se boste imeli lepo. Prej preverite le vremensko napoved in se ustrezno obujte.

Barje

2010-08-30T09:18:00.000-07:00

Začetek v LJ-Center. Najprej po Dolenjski cesti v smeri Grosupljega, nato pred Rakovnikom zavijemo desno na Orlovo ulico, kjer prečkamo železniško progo. Pridemo na Ižansko cesto in peljemo vedno le naravnost, proti Igu. Skozi Ig v smeri Iška vas - Iški vintgar, potem pa na koncu Iga zavijemo desno proti Brestu (smer Borovnica - Vrhnika).

Nadaljujemo naravnost - cesta pelje tik ob gozdu skozi Podkraj, kmalu pa pridemo do kraja Jezero.

Kmalu zatem pridemo v Podpeč in nadaljujemo naravnost proti Borovnici; skozi Goričico pod Krimom, Pako in Breg. Borovnica je znana po Borovniškem mostu, ki je bil porušen, danes pa stoji le še eden od njegovih opornikov.

Nadaljujemo skozi Verd in pridemo na Vrhniko. Na Vrhniki zavijemo proti Ljubljani in nekaj časa peljemo po glavni cesti, vendar kmalu (pri Sinji Gorici) zavijemo desno in peljemo preko nadvoza nad avtocesto. Skozi Sinjo Gorico potem naprej v Blatno Brezovico ter Bevke. Pri Bevkah leži osamelec Kostanjevica, kjer se nahaja naravni rezervat Mali Plac.

Peljemo naprej proti Logu. Pridemo do še enega nadvoza čez avtocesto, vendar ne gremo čez, ampak zavijemo desno proti Plešivici, ki je še en barjanski osamelec in kraj z istim imenom. Peljemo po desni strani osamelca in kmalu pridemo v Notranje Gorice ter zavijemo desno proti Podpeči (*). Na začetku Podpeči, takoj ko pridemo čez most, zavijemo levo proti Črni vasi in se vrnemo v Ljubljano po Ižanski cesti. Pri Črni vasi leži znana Plečnikova cerkev.

* Če v Notranjih Goricah zavijemo proti Vnanjim Goricam, pridemo na Brezovico in potem po glavni cesti v Ljubljano (LJ-Vič).

Grad Hrib

2010-08-28T11:45:00.000-07:00

Grad Hrib (Obergörtschach) leži na hribčku ob jezeru Črnava pri Preddvoru. Grad je sestavni del hotela Bor.

Grad Podvin

2010-08-28T11:43:00.000-07:00

Grad Podvin stoji pri kraju Mošnje, v občini Radovljica. Prvič je bil omenjen leta 1311. V njem sta zdaj hotel in restavracija. Ima tudi urejene parke.

Grad Štanjel

2010-08-28T11:41:00.000-07:00

Grad Štanjel je bil v lasti Goriških grofov, nato pa Habsburžanov. Sedanjo baročno-renesančno podobo je dobil v 17. stoletju. V gradu so zdaj restavracija, poročna dvorana ter konferenčni prostori.

Grad Bistrica

2010-08-28T11:39:00.000-07:00

Grad Bistrica stoji v Slovenski Bistrici. Prvotni grad je bil kasneje prezidan v renesančni dvorec. Prvič je bil pisno omenjen leta 1265, ko je njegov lastnik postal grof Majnhard Goriški. Kasneje so njegovi lastniki postali Celjski grofje, za njimi Hans Vetter, leta 1717 pa grofje Attemsi, ki so ostali lastniki do 1945.

Grad je prenovljen in še vedno uporabljan.

Grad Bogenšperk

2010-08-27T02:22:00.000-07:00

Grad Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji je eden izmed najbolj znanih slovenskih gradov ter eden najpomembnejših kulturnih spomenikov. Med leti 1672 in 1692 je bil njegov lastnik Janez Vajkard Valvazor.

Za gradom je tudi urejen park z drevoredom.

Grad Brdo pri Lukovici

2010-08-27T02:19:00.000-07:00

Na gradu Brdo pri Lukovici, ki stoji v istoimenskem naselju, se je rodil slovenski pisatelj Janko Kersnik (1852-1897).

Grad Ozeljan

2010-08-27T01:58:00.000-07:00

Grad Ozeljan stoji v kraju Ozeljan pri Novi Gorici. Zelo znan je po svojem baročnem grajskem parku. Zdaj služi kot pizzeria in gostilna.

Grad Otočec

2010-08-27T01:56:00.002-07:00

Grad Otočec stoji na enem od otokov reke Krke blizu Novega Mesta. Prvič je bil omenjen leta 1252. Je razkošno prenovljen ter še vedno uporabljan kot hotel, restavracija ter sedež konzulata Republike Poljske. V bližini se vsako leto izvaja glasbeni festival Rock Otočec.

Grad Slavina

2010-08-27T01:56:00.001-07:00

Grad Slavina praktično ni več ohranjen. Stal je blizu Postojne.

Grad Turjak

2010-08-24T02:44:00.000-07:00

Grad Turjak se nahaja v kraju Turjak (občina Velike Lašče), približno 20 km jugo-vzhodno od Ljubljane. Prva omemba gradu je iz leta 1067. Grad je znan tudi iz poezije (France Prešeren: Turjaška Rozamunda).

Grad Bistra

2010-08-24T01:51:00.000-07:00

Grad Bistra se nahaja v Bistri, ki leži med Borovnico in Vrhniko. Najprej je bil kartuzijanski samostan (v lasti plemiške rodbine Spannheimov). Leta 1782 je bila kartuzija razpuščena. Grad je postal državno gospostvo, kasneje pa prešel v last rodbine Galletovih, ki so poslopje dokončno prezidali v graščino, ter ostali lastniki vse do 1945. V gradu je zdaj Tehniški muzej Slovenije. Na gradu se izvajajo tudi poroke.

Grad Jamnik

2010-08-23T00:19:00.001-07:00

Grad Jamnik (Holenstein) je stal na Novi Dobravi pri Zrečah. Žal ni ohranjen.

Kamniški Stari grad

2010-08-23T00:16:00.000-07:00

Kamniški Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad (Oberstain), stoji na Krniški gori (585 m) tik nad Kamnikom. Grad so v 16. stoletju opustili in od takrat naprej propada. Danes so vidne le ruševine, zraven pa so postavili planinsko kočo.

Stari grad je bil omenjen že v 12. stoletju, Mali grad pa v začetku 13. stoletja (1202) kot Spodnji grad. Oba sta bila v lasti Andeških grofov.

Ajdovski gradec

2010-08-23T00:15:00.000-07:00

Ajdovski gradec je stal na hribu nad Bohinjsko Bistrico oziroma nad Bitnjami. Znan je iz Prešernovega Krsta pri Savici, kot prizorišče zadnje bitke med pogani in kristjani. Grad ni ohranjen, zato nekateri trdijo, da je grad le legenda. Hrib se še vedno imenuje Ajdovski gradec, mimo pa pelje tudi arheološka pot.

Grad Jeterbenk

2010-08-22T02:29:00.000-07:00

Grad Jeterbenk je stal na hribu Jeterbenk (775 m) nad Medvodami. Grad je obstajal že v zgodnjem srednjem veku, v času Valvazorja pa je že propadel ali pa bil uničen. Danes je vidnih le nekaj sledi nasipov in jarkov.

Grad Ig

2010-08-22T02:27:00.000-07:00

Grad Ig stoji na griču Pungart nad krajem Ig. Prvotni dvorec je bil prvič omenjen leta 1369, v grad pa je bil prezidan v 15. stoletju. Leta 1717 je tam začel delovati zasebni oratorij. Grad je bil poškodovan v dveh kmečkih uporih (1515 in 1848), napaden od Turkov Osmanov (1528), ter poškodovan tudi med II. svetovno vojno (1944). Danes je v njem zapor za ženske.

Fužinski grad

2010-08-22T02:24:00.000-07:00

Fužinski grad se nahaja v Fužinah pri Ljubljani. Renesančni grad je bil zgrajen med leti 1528 in 1557. Ima vogalne obrambne stolpe in obrambni jarek, imel pa je tudi park. Prvi lastnik je bila rodbina Khisl, danes pa je njegov lastnik Arhitekturni muzej Ljubljana. Grad omenja tudi France Prešeren (v pesmi Glosa).

Idrijski grad

2010-08-22T02:23:00.000-07:00

Idrijski grad (Grad Gewerkenegg) stoji v rudarskem mestu Idriji. Grad je bil sezidan med leti 1522 in 1533, za potrebe rudnika živega srebra. Sezidan je bil v renesančnem stilu, kasneje pa prezidan v baročnega. Danes je v njem muzej.

Ajmanov grad

2010-08-22T02:21:00.000-07:00

Ajmanov grad stoji pri kraju Sveti Duh v občini Škofja Loka.

Sezidan je bil v 17. stoletju. Prvi lastnik je bil Franc Matija pl. Lampfrizhaimb, za njim pa rodbine/posamezniki: Angerburg, pl. Widmannsstätten, pl. Dietrich, Marija Detela-Guzelj…

Grad Anderburg

2010-08-22T02:19:00.000-07:00

Grad Anderburg, imenovan tudi Podgrad, je stal na griču nad vasjo Podgrad (blizu Šentjurja pri Celju). Grad je bil uničen v 17. stoletju.

Grad Žužemberk

2010-08-21T02:20:00.000-07:00

Grad Žužemberk stoji v kraju Žužemberk v Suhi krajini (Dolenjska), tik nad reko Krko. Na vhodnem grajskem portalu je bila vklesana letnica 1000, zato se domneva, da je dal grad oziroma takratno utrdbo na tem mestu sezidati Viljem I., mož svete Eme. Prva pisna omemba gradu je sicer iz leta 1295.

Grad Baumkircherjev turn

2010-08-21T02:15:00.000-07:00

Grad je bil sezidan leta 1342 (Herhlin Kranspergar), pri kamnitem mostu čez reko Vipavo. Leta 1386 ga je kupil Herman I. Celjski. Stolpasti grad je kasneje iz oglejskih rok prešel v habsburško posest. Dobili so ga vitezi Baumkircherji in takrat je dobil sedanje ime – Baumkircherjev turn.

V posesti rodbine Baumkircher je ostal do leta 1471, potem pa so ga upravljali deželnoknežji oskrbniki in zakupniki. Leta 1533 je grad kupil Anton pl. Lanthieri in v lasti te rodbine je ostal do 1918. Danes je ohranjen manjši del poslopja, del obzidja s kamnitim portalom in grbovno ploščo Lanthierijev (z letnico 1653) ter okrogli obrambni stolp.

Grad Snežnik

2010-08-21T02:12:00.000-07:00

Grad Snežnik se nahaja na jugozahodnem delu loškega polja, blizu kraja Kozarišče, v občini Loška Dolina. V arhivskih virih je prvič omenjen leta 1269 z navedbo Majnharda Snežniškega (Meynardus de Sneperch).

Najprej je bil last oglejskih patriarhov, pozneje pa rodbin Schneberg, Lamberg, Eggenberg, Lichtenburg, Schönburg-Waldenburg…

Grad ima tri nadstropja ter renesančno obzidje. V drugi polovici 19. stoletja je bil temeljito predelan. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva; takrat so uredili tudi grajski park, ki ima številne štirivrstne in dvovrstne kostanjeve in lipove drevorede, med njimi pa so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta še dve umetni jezeri.

Leta 1868 so v gradu odprli gozdarsko šolo. Grad je od leta 1983 urejen kot muzej (in je eden izmed redkih gradov v Sloveniji, ki ima ohranjeno originalno opremo). Danes je v lasti Ministrstva za kulturo RS.

Ljubljanski grad

2010-08-20T11:57:00.000-07:00

Ljubljanski grad stoji na Grajskem griču sredi mesta Ljubljane. Na območju grajskega kompleksa je človekova prisotnost neprekinjena že od leta 1200 pr.n.š., ko so bile postavljene prve naselbine in utrdbe.

Grad je pisno prvič omenjen leta 1144 kot sedež koroških vojvod Spanheimov. Grad je bil v 15. stoletju povečan in dodatno utrjen (dobil je sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, ter dvižna vrata). V 16. in 17. stoletju so nastali še ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja.

Grad je kasneje izgubil strateški pomen. V začetku 19. stoletja je bila v njem kaznilnica in vojaška utrdba. Proti koncu 20. stoletja je v gradu zaživelo predvsem kulturno življenje, poleg tega pa še poročne svečanosti.

Tivolski grad

2010-08-20T11:54:00.000-07:00

Stoji v Ljubljanskem Tivoliju, le nekaj minut hoje od mestnega središča. V 13. stoletju je tam stal stolp (Turn), ki je bil porušen leta 1442. Pod razvalinami Turna so kasneje zgradili grad Podturn. Nov grad je bil zgrajen leta 1713 – imenovali so ga Tivoli.

Cesar Franc Jožef ga je odkupil leta 1852, nato pa ga prepustil maršalu Radetzkyu. Maršal Radetzky je grad obnovil ter uredil park in bazen z vodometom. Pred gradom je bil do leta 1918 tudi njegov spomenik (ki se danes nahaja pred Mestnim muzejem).

Danes so v gradu Tivoli prostori Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Škofjeloški grad

2010-08-20T06:47:00.000-07:00

Grad je bil prvič omenjen v letu 1202 (castrum firmissimum iz Lonca). Zgradili so ga brižinski škofje že kmalu po prejemu loškega ozemlja. Ob potresu leta 1511 je bil grad skoraj povsem porušen, nato pa v celoti obnovljen.

Na grajskem dvorišču je stal tudi štirikotni stolp, v katerem so bile ječe, dokler ga niso redovnice porušile. Stolpove tlorisne mere so danes restavrirane. Grad je zdaj namenjen zbirkam Loškega muzeja.

Planinski grad (Grad Hošperk)

2010-08-20T06:42:00.000-07:00

Grad Hošperk, znan tudi kot grad Haasberg ali Hazberch, stoji v bližini Planine pri Rakeku, na platoju nad sotesko reke Unice.

Prvotni grad je bil prvič omenjen leta 1295 kot grad Unec (castrum Moevntz). Grad so upravljali kastelani in fevdniki Goriških grofov, med njimi vitezi Albenski iz rodbine Neuhausov. Leta 1435 so Hošperk dobili Celjski grofje, po njihovem izumrtju leta 1456 pa je prešel na Habsburžane, ki so ga do leta 1587 oddajali kot deželnoknežji fevd. Med kastelani so bili Wagni in Rauberji.

Leta 1511 ga je poškodoval potres. Leta 1563 preide v lastništvo rodbine Windischgrätz, ko se je Sebastijan Windischgrätz poročil s Katerino Rauber, leta 1577 pa je bil zastavljen Juriju Hofferju.

Po letu 1614 so na bližnji lokaciji Eggenbergi zgradili baročni dvorec Hošperk, ki je danes v ruševinah. Ruševine stojijo na Planini nasprotni strani kraškega Planinskega polja. Dolgo časa je veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem, s čudovitim parkom, katerega ostanki so vidni še danes.

Leta 1810 je Hošperk podedoval Mihael Coronini pl. Cronberg. Leta 1846 je drugič prešel v roke rodbine Windischgrätz, ko ga je kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Ta rodbina je bila tudi njegov zadnji lastnik. Dvorec so 27. marca 1944 požgali partizani; takrat je bila popolnoma uničena dragocena notranja oprema, arhiv rodbine ter družinska grobnica Windischgrätzov.

Grad Kalec

2010-08-20T06:38:00.000-07:00

Grad Kalec je stal v bližini Zagorja v dolini Pivke, na pobočju Brega, nedaleč od izvira reke Pivke. Danes je ohranjen le še stolp.

Prvotni grad (opisan tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske) je v 17. stoletju zgradila rodbina Steinberg. Kasneje so bili njegovi lastniki grofje Turjaški in slovenski skladatelj Miroslav Vilhar, ki je na gradu tudi umrl.

Grad je po 1. svetovni vojni začel propadati. Leta 1941 je v njem potekal sestanek aktivistov TIGR-a. Danes vodi mimo njega Krpanova pohodniška pot.

Predjamski grad

2010-08-20T06:34:00.000-07:00

Grad Predjama ali Predjamski grad leži približno 10 kilometrov od Postojnske jame. Prvič je bil omenjen leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad (Luegg) sezidali oglejski patriarhi.

Leži pod naravnim skalnim obokom v velikanski duplini in je težko dostopen. Kasneje ga je dozidala družina Luegg, imenovana tudi vitezi Predjamski. Erazem Predjamski se je kasneje pridružil madžarskemu kralju Matiji Korvinu, zato je avstrijski cesar ukazal baronu Gašperju Ravbarju, naj grad zavzame. Med obleganjem leta 1484 je bil Erazem ubit, grad pa je prišel pod upravo Oberburgov in Purgstallov. Kasneje je prišel v last Janeza Cobenzla, ki je grad dozidal, preuredil ter zgradil renesančno poslopje, stisnjeno ob navpično steno pod jamskim gradom. V takšni obliki je grad ostal do danes.

Leta 1810 je grad podedoval Mihael Coronini-Cronberg, od leta 1846 do 1945 pa je bil last rodbine Windischgraetz. V njem je danes muzej.

Grad Belnek

2010-08-20T06:26:00.000-07:00

Grad Belnek (Wildeneck ali Wildenech, “Divje brdo”) je stal v bližini kraja Drtija pri Moravčah, kjer je sedaj vas Belnek. Moravška dolina se je nekoč imenovala tudi Dolina gradov. Od devetih gradov je ohranjen le grad Tuštanj.

V virih je bil prvič omenjen leta 1390. Zgradili so ga vitezi Lilienbergi z Limbarske gore, kasneje pa je prešel v last Celjskih grofov, slednji pa so ga leta 1449 podarili rodbini Laaser. Leta 1573 je lastnik postal Pavel Scheyr, 1580 pa Leopold Raumschussl.

Leta 1635 so grad oplenili uporni kmetje, nakar je bil obnovljen in predelan. V sredini 18. stoletja je bil njegov lastnik baron Karel Jožef Valvasor, leta 1763 pa ga je kupil grof Karel Gotfried Lichtenberg. Potem je grad spet prehajal v lastništvo različnim rodbinam. Leta 1901 ga je kupil baron Franc Minutillo, zadnja lastnica pa je bila njegova hči Elizabeta.

Na gradu je, pri svojem stricu, del svoje mladosti preživel tudi Friderik Baraga.

Leta 1944 je bil grad uničen, na njegovem mestu pa zdaj stoji hiša.

Betnava

2010-08-20T02:36:00.000-07:00

Dvorec Betnava (Schloss Windenau) stoji v okolici Maribora na Štajerskem. V zgodovinskih virih je prvič omenjen leta 1319 kot dvorec Wintenaw. V 16. stoletju so prvotni dvorec predelali v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje Herberstein so jo spremenili v protestantsko graščino s kapelo in pokopališčem.

Herbersteinom so kot lastniki sledili: Khiessl, Auersperg, Ursini-Rosenberg, Szekely, Brandis in Vandur. Po 1863 je Betnava postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih škofov.

Leta 1784 je bil dvorec predelan po poznobaročnem florentinskem slogu. Še pred tem (okoli 1780) so osrednjo dvorano okrasili s poznobaročno iluzionistično stropno poslikavo. V 19. stoletju je bil urejen še park.

Strunjan

2010-08-16T02:25:00.000-07:00

junij 2010

Salinera

2010-08-16T02:16:00.000-07:00

junij 2010

Zbilje (2)

2010-08-16T02:11:00.000-07:00

maj 2010

Jezero Črnava

2010-08-16T02:03:00.000-07:00

maj 2010

Bistra

2010-08-16T01:49:00.000-07:00

april 2010

Bled (3)

2010-08-15T08:56:00.000-07:00

april 2010

Bled (2)

2010-08-15T08:48:00.000-07:00

marec 2010

Brnik

2010-08-15T08:32:00.000-07:00

marec 2010

Ljubljanski grad ponoči

2010-08-15T08:29:00.000-07:00

marec 2010

Bled

2010-06-10T09:10:00.000-07:00

februar 2010

Škofja Loka

2010-06-10T08:58:00.000-07:00

december 2009

Zbilje

2010-06-10T08:46:00.001-07:00

september 2009

Markovec

2010-06-09T07:39:00.001-07:00

september 2009

Koper

2010-06-05T10:27:00.000-07:00

september 2009

Tacen

2010-06-05T09:52:00.000-07:00

poleti 2008

Vršič

2010-06-03T12:11:00.000-07:00

avgust 2007

Trenta in izvir Soče

2010-06-03T11:49:00.000-07:00

avgust 2007

Baška grapa

2010-06-03T11:36:00.000-07:00

avgust 2007

Pasja ravan

2010-06-03T11:29:00.000-07:00

julij 2007

Dolina Save Dolinke

2010-06-01T12:40:00.000-07:00

junij 2007

Menina planina

2010-06-01T12:30:00.000-07:00

maj 2007

Šentjošt in Sveti trije kralji

2010-06-01T12:16:00.000-07:00

april 2007

Sava pri Kresnicah

2010-06-01T12:07:00.000-07:00

april 2007

Bogenšperk

2010-05-29T09:32:00.000-07:00

april 2007

Šmarjeta

2010-05-29T09:16:00.000-07:00

april 2007

Grajski Grič

2010-05-29T09:04:00.000-07:00

marec 2007

Ratitovec čez Poden

2010-05-28T13:00:00.000-07:00

februar 2007

Kamniška Bistrica

2010-05-28T12:48:00.000-07:00

oktober 2006

Grmada

2010-05-28T12:24:00.000-07:00

september 2006

Blegoš

2010-05-28T12:17:00.000-07:00

julij 2006

Psinji vrh

2010-05-26T10:21:00.000-07:00

Sinacher Gupf (Koroška), junij 2006

Snežnik

2010-05-26T10:11:00.000-07:00

maj 2006